večji manjši print

pripombe na predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Objavljeno 27.03.2017

V Slovenskem farmacevtskem društvu (SFD) opozarjamo, da je treba v Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju jasno in nedvoumno umestiti lekarniške storitve, kot jih opredeljuje Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1). Predlagamo, da se že v samo opredelitev zdravstvene oskrbe (3. člen, točka 89) vključi pravica do storitev v okviru izvajanja lekarniške dejavnosti. Seveda pa je treba ustrezno dopolniti še ostala določila predloga zakona in ustrezno umestiti vse storitve, vključno s farmacevtsko obravnavo pacienta. Tudi pri določilih, ki se nanašajo na izvajalce zdravstvene dejavnosti, je zaradi jasnosti in nedvoumnosti treba med izvajalce zdravstvene dejavnosti vključiti izvajalce lekarniške dejavnosti po ZLD-1. Tako je na primer treba dopolniti 5. alinejo 1. točke 6. člena z »in javnih lekarniških zavodov«, tako da se glasi: »zagotavlja sredstva za investicije in druge obveznosti javnih zdravstvenih zavodov in javnih lekarniških zavodov, ki jih je ustanovila…«.

Glede Seznama skupin zdravil s splošnim imenom (257. člen predloga) v SFD opozarjamo na določila Zakona o zdravilih (ZZdr-2). Ta v 19. členu opredeljuje seznam medsebojno zamenljivih zdravil in kriterije, na podlagi katerih Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) določi in objavi tista zdravila, ki so primerna za medsebojno zamenjavo. Pri svoji odločitvi morajo upoštevati, da mora biti pri teh zdravilih verjetnost nastanka klinično pomembnih razlik v učinkovitosti in varnosti ustrezno nizka oziroma zanemarljiva. Seznam skupin zdravil s splošnim imenom, kot ga vpeljuje predlog ZZVZZ-1, prinaša podvajanje, pri čemer pa predlog določa, da se Seznam skupin zdravil s splošnim imenom določi na podlagi splošnega imena zdravila, ATC oznake, učinkovine ali učinkovin, jakosti in primerljive farmacevtske oblike ter da takšen seznam določi generalni direktor Zavoda (ZZSS). Kriteriji, na podlagi katerih bi naj nastal Seznam skupin zdravil s splošnim imenom, niso zadostni, da bi bila verjetnost nastanka klinično pomembnih razlik v učinkovitosti in varnosti ustrezno nizka oziroma zanemarljiva. Poleg tega ZZZS ni neodvisen, strokovni organ. Enako velja za generalnega direktorja ZZZS. Ne nazadnje, ZZZS tudi nima vseh podatkov o zdravilih, da bi lahko kompetentno odločal, saj ni pristojen organ za zdravila. Regulatorni in strokovni vidik zdravil je urejen v ZZdr-2, ki kot pristojni organ določa JAZMP, zato ni dopustno, da na to področje posega ZZVZZ-1 in ZZZS. ZZVZZ-1 lahko ureja le financiranje zdravil in tozadevne pravice in naslova zdravstvenega zavarovanja na podlagi strokovnih podlag, ki jih pripravi za to pristojni organ.

Podobno velja tudi za terapevtske skupine zdravil (255. člen predloga Zakona), kjer gre za strokovno zahtevno vrednotenje razmerja med stroški in učinki zdravljenja. Tovrstno vrednotenje bi moral opraviti neodvisen strokovni organ, imenovan s strani Ministrstva za zdravje, in ne s strani ZZZS. Šele na podlagi ugotovitev neodvisnega strokovnega organa bi lahko ZZZS kot aktiven kupec določal najvišjo priznano vrednost in ostale elemente financiranja in zagotavljanja pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Povsem nesprejemljivo je, da terapevtsko skupino zdravil določi svet Zavoda (10. točka 255. člena predloga Zakona).

Matjaž Tuš, predsednik SFD




« nazaj
na vrh strani