večji manjši print

FIP 2018

Objavljeno 08.10.2018

Mednarodna farmacevtska federacija FIP je letošnji 78. letni kongres organizirala v sodelovanju z Angleškim kraljevim farmacevtskih drštvo Velike Britanje v Glasgowu v dneh od 2. do 6. 9. 2018. Za razliko od Edinburgha, ki je vedno veljal za politično in kulturno središče Škotske, je Glasgow industrijsko mesto, ki se je razvijalo pod vplivom pomorskega prometa, težke industrije in zlasti ladjedelništva. Danes ga uvrščajo med 4 največja mesta Velike Britanje in postaja tudi za turiste vse bolj zanimiv. Kongresni center, v katerem je potekal kongres, leži na obrežju reke Clyde, v bližini starega mestnega jedra. Atraktivna lokacija letošnjega kongresa je pritegnila preko 4000 farmacevtov iz celega sveta. Večjo udeležbo so zabeležili le ob 100-letnici FIP-a leta 2012.
Dan pred otvoritvijo kongresa je potekala skupščina FIP-a z volitvami. Na skupščini lahko sodelujejo predstavniki 144 organizacij iz držav članic FIP-a. Slovensko farmacevtsko društvo je zastopal predsednik mag. Matjaž Tuš. Skupščina je potrdila tri strokovne izjave, ki so dostopne na povezavah:

FIP adds biosimilars to policy on pharmacists’ right to substitute one medicine for another
Pharmacists supporting women and responsible use of medicines
The role of pharmacists in reducing harm associated with drugs of abuse

Letošnja skupščina je bila volilna. Novi predsednik FIP-a je postal lekarniški farmacevt, zasebnik iz Švice, Dominique Jordan. Ob izvolitvi je dejal, da se zaveda nujnih sprememb, ki jih v vseh zdravstvenih sistemih po svetu narekujejo demografski, politični in ekonomski izzivi. V luči teh sprememb bo potrebno na novo proučiti tudi vlogo FIP-a, kot osrednje svetovne farmacevtske organizacije. Številni mediji so povzemali njegovo izjavo “It is time for FIP to rethink its role”. Njegova misel se je odražala tudi v vsebinah nekaterih predavanj, ki smo jih poslušali. Svet se izjemno hitro razvija, ljudje pa postajajo vse bolj zahtevni, zlasti ko gre za zdravje. Povpraševanje po zdravstvenih storitvah raste hitreje kot ekonomske možnosti, število zaposlenih v zdravstvu povsod po svetu narašča hitreje kot v drugih panogah. Pri tem so že opazne tudi negativne posledice ekonomskih migracij, ko strokovni zdravstveni delavci iz nerazvitih držav pokriva kadrovske deficite v razvitih in s tem siromašijo intelektualni potencial domačega okolja.

Problem, s katerim se soočajo lekarniški farmacevti povsod po svetu, je priznavanje njihove dodane vrednosti, tako s strani vlad, kot pacientov. Predsednik FIP-a je na okrogli mizi o renesansi javnih lekarn izpostavil, da bo refundacija stroškov farmacevtskega servisa, glavna tema FIP- v naslednjih letih. Večina govornikov opozarja, da bo potrebno prestrukturiranje dela – prepustiti izdajo zdravil drugim, od robotov do niže usposobljenih kadrov v lekarni, ekonomisti zagovarjajo celo tehnike, farmacevtovo delo pa preusmeriti v klinično prakso v zdravstvenem timu. Dejstvo je, da internetni ponudniki zdravil, večkrat je bil omenjen Amazon, spreminjajo trg zdravil. Predavatelji iz Avstralije, Anglije in Irske so bili enotnega mnenja, da nove tehnologije omogočajo preusmeritev dela farmacevta od izdelka h pacientu, v dobesednem prevodu pa bi to lahko povedali tudi drugače: odpovedati se izdajanju zdravil in se posvetiti delu v zdravstvenem timu že na nivoju primarnega zdravstva. Na FIP kongresih vedno znova ugotavljamo, da je lekarništvo izredno lepo urejeno in razvito v Skandinaviji, kjer uporabljajo najnovejše informacijske tehnologije, delo v lekarnah pa je že marsikje robotizirano.

Zanimiv je bil simpozij o inovativnih pristopih pri odkrivanju in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni in diabetesa. Predavatelj iz Kanade je predstavil študijo o intervencijah v 56 javnih lekarnah, ki je zajela 723 pacientov, med katerimi je bilo 283 kardiovaskularnih bolnikov. Dokazali so, da so z intervencijami bistveno prispevali k zmanjšanju zapletov bolezni. Študija je potekala 3 mesece, v intervalih na 3-4 tedne. V Avstraliji je potekala obsežna študija hitrega odktrivanja diabetesa, ki jo je financiralo ministrstvo za zdravje. Izvajali so jo po smernicah Mednarodne diabetološke federacije v 363 lekarnah. O zadovoljstvu udeležencev študije kaže podatek, da bi preko 90 % udeležencev raziskave tak hiter pregled svetovala tudi svojemu prijatelju, znancu. Predavateljica iz Švedske je predstavila študijo, v okviru katere so posebej usposobljeni farmacevti posameznikom merili krvni tlak, celokupni holesterol, sladkor in obseg pasu, potem pa v 40-minutnem pogovoru pacientu svetovali glede uporabo zdravil, življenjskega sloga ali ga po potrebi napotili k zdravniku. Študijo je izvajajo 245 farmacevtov javnih lekarn. Izvedli so 27.800 preiskav. Med pacietni je bilo 8-10 % napotenih h zdravniku. Rezultati evalvacijskega vprašalnika, kažejo, da je bila večina zelo zadovoljna s svetovanjem, storitev farmacevtov so ocenili kot visoko profesionalno, izrazili pa so željo po večjem številu krvnih preiskav in bolj zasebnem okolju, kjer bi tesiranja potekala. Žal pa tudi farmacevti na Švedskem ugotavljajo, da je pripravljenost javnosti, da bi tovrstne storitve plačali majhna. Študije so podprle vlade vseh treh držav. Simpozij je pokazal, da je na področju lekarništva premalo tovrstnih raziskav oz. evidenc, ki bi jasno ovrednotile delo farmacevta oz. lekarne v odkrivanju in preventivi bolezni. Še vedno sta med zdravstvenimi delavci najbolj prepoznavna zdravnik in medicinska sestra, javnost pogosto sploh ne ve, kakšne storitve lahko dobijo v lekarni. Poleg pomanjkanja raziskav, mnogi predavatelji navajajo tudi premajhno prodornost lekarniških farmacevtov pri ponudbi njihovih storitev, slabo povezovanje zdravstevnih delavcev in neustrezno medsebojno komunikacijo.
Zanimiv je bil simpozij o zdravljenju hepatitisa C, s katerim je okuženih 71 miljonov ljudi na svetu, pretežno v najrevnejših državah sveta, vsako leto zabeležijo 1,7 na novo okuženih in vse bolj ogroža tudi razvite dele sveta. Cilj WHO je, da do leta 2030 bolezen izgine, zato spodbujajo zdravljenje z generiki, ki je postalo dokaj dostopno tudi za revne države. Zdravljenje okužbe s HCV stane od 60.000 USD / leto v Švici, do 80 USD / leto v Mongoliji z generiki. Da bi čim prej omejili širitev te okužbe, so v ZDA sprejeli odločitev, da lahko lekarniški farmacevti naročijo testiranje na okužbo s hepatitisom C, interpretirajo rezultate izvida, določijo diagnozo in terapijo. V EU to še ni mogoče.

Na splošno smo ugotavljali, da imajo v Veliki Britaniji in ZDA, farmacevti precej več pristojnosti, kot v državah EU, po drugi strani se urejenost lekarn ne more meriti s slovenskimi, ponudba izdelkov pa je sploh prepuščena poslovnim ciljem lastnikov. O vsem tem smo se prepričali tudi na obisku v eno od javnih lekarn v Glasgowu. Skoraj presenetila nas je skromnost opreme, ki je bila skoraj azketska, čeprav smo iz pogovora razbrali, da gre za eno izmed bolje organiziranih lekarn. Farmacevt, ki nas je sprejel, ima opravljen državni izpit, ki je zelo zahteven in ga posameznik lahko opravlja samo 3 x. Izpit mu omogoča, da med drugim tudi predpiše zdravila. Po pripovedovanju smo ocenili, da izvaja tudi neke vrste pregled uporabo zdravil. Zaposleni v lekarni, tako farmacevti kot tehniki, imajo različne pristojnosti, glede na stopnjo dopolnilnih izobraževanj, ki jih opravijo po končanem šolanju. Izvajajo različne dopolnilne programe, odvajanje od kajenja, metadonsko terapijo … Lekarna ustvarja prihodek od izdaje zdravil in sicer od razlike med ceno, ki jo priznava zavorovalnica in nabavno ceno zdravila. Še najbolj nas je presenetila priprava zdravil za posamezne bolnike, ki poteka tako, da zdravila prepakirajo – iz večjih pakiranj v manjša ali v tedenske enoodmerne omote. V naši skupini so bile farmacevte iz Finske, ki so bile vidno presenečne, kajti tudi pri njih odpiranje ovojnine ni dovoljeno. Na Škotsem še ne poznajo e-receptov, recepte prejemjo z e-pošto, paciente pa naročijo, kdaj jih lahko dvignejo.

Razkorak v razvitosti med posameznimi državami je velik, vendar ne na vseh področjih. Po eni strani smo se prepričali, da farmacevti v Veliki Britaniji lahko predpisujejo zdravila, marsikje v javnih lekarnah izvajajo programe cepljenja, po drugi strani so lekarne slabo informatizirane, ko gre za zdravila na recept, seznam blaga na lekarniških policah spominja na trgovine splošne rabe. Vsem pa je skupen en cilj - da bi farmacevt postal bolj prepoznaven v zdravstvenem sistemu!




« nazaj
na vrh strani