Matej Štuhec je izredni profesor klinične farmacije in farmakologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, predava pa tudi na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Poleg akademskega dela deluje kot specialist klinični farmacije in je vodja bolnišnične lekarne v Psihiatrični bolnišnici Ormož. V zadnjem desetletju je raziskovalec iz področja klinične farmacije in farmakologije (h-indeks 21) ter je pomočnik urednika revij Frontiers in Psychiatry in International Journal of Clinical Pharmacy. Sodeloval je pri pomembnih kliničnih projektih in zakonodajnih spremembah v Sloveniji, vključno s farmacevtom svetovalcem in farmacevtom predpisovalcem. Trenutno vodi raziskovalni projekt iz področja klinične farmacije v psihiatriji in je uspešno zaključil projekt farmacevta predpisovalca v Sloveniji. Oba projekta sta financirana s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Nastja Emeršič je študentka četrtega letnika Fakultete za farmacijo v Ljubljani. V mandatu 2025 je bila predsednica Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS) in Študentske sekcije Slovenskega farmacvetskega društva (ŠSSFD). Je aktivna trenerka mehkih veščin v sklopu organizacije EPSA (European Pharmaceutical Students' Association), kjer je tudi članica trenerskega odbora. Trenutno svoje delo nadaljuje kot članica Nadzornega odbora DŠFS in v 2027 tudi kot Vodja organizacijskega odbora največjega evropskega kongresa za študente farmacije, EPSA Annual Congress na Rogli.

Kurt E. Hersberger je eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju farmacevtske skrbi. Farmacijo je študiral v Baslu in Zürichu, leta 1981 pa je na Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Zürichu pridobil certifikat iz menedžmenta, tehnologije in ekonomije (BWI), poleti 1982 pa je na Oddelku za farmacijo v Zürichu doktoriral. Dolga leta je vodil Raziskovalno skupino za farmacevtsko skrb na Univerzi v Baslu, kjer je bil izvoljen za izrednega profesorja in je sooblikoval sodobni magistrski študij farmacije. Njegovo raziskovalno delo je pomembno prispevalo k razvoju storitev farmacevtske skrbi, zlasti pregleda zdravil, brezšivne skrbi, sodelovanja pri zdravljenju ter farmakogenetike. Od leta 1983 naprej je hkrati vodil tudi družinsko lekarno. V letih 2013–2014 je bil predsednik evropske mreže raziskovalcev farmacevtske skrbi Pharmaceutical Care Network Europe (PCNE), od leta 2020 pa deluje kot njen tajnik. Objavil je več kot 140 izvirnih znanstvenih člankov ter prejel številna mednarodna priznanja (ESCP, PCNE, pharmaSuisse, FIP).

Darja Potočnik Benčič je magistra farmacije, specialistka klinične farmacije in magistrica poslovnih ved ter voditeljica v zdravstvu z več kot tridesetletnimi izkušnjami na področjih lekarniške dejavnosti, farmacevtske industrije ter strokovnega in poklicnega vodenja. Kariero je začela kot bolnišnična farmacevtka v Splošni bolnišnici Ptuj, nadaljevala krajši čas v farmacevtski industriji, nato pa se posvetila primarni ravni lekarniške dejavnosti. Med letoma 2000 in 2020 je kot direktorica vodila Javni zavod Lekarne Ptuj. Od leta 2020 je predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, kjer zastopa poklic na nacionalni ravni ter vodi ključne pobude na področju razvoja storitev in njihove implementacije v zdravstveni sistem, financiranja, razvoja kadrov, regulative ter sodelovanja s partnerji v zdravstvu. Aktivno je bila vključena pri razvoju naprednih lekarniških storitev, kot so pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled ter brezšivna skrb, sodelovala pa je tudi pri njihovem uvajanju in financiranju. Redno prispeva k strokovnim publikacijam in konferencam v slovenskem in evropskem prostoru. Je tudi glavna urednica glasila Lekarništvo. Je članica SFD, FIP in Manager kluba Ptuj. Za pomemben prispevek k razvoju in ugledu poklica je prejela Minařikovo priznanje.

Urška Janžič je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2010 pridobila strokovni naziv doktorica medicine. Po zaključenem pripravništvu se je marca 2012 kot specializantka internistične onkologije zaposlila na Univerzitetni kliniki Golnik. Septembra 2017 je opravila Evropski onkološki specialistični izpit, februarja 2019 pa slovenski specialistični izpit iz internistične onkologije. Vmes je tudi dva meseca preživela v ugledni Angleški onkološki ustanovi The Royal Marsden Hospital, kjer je sodelovala tako pri kliničnem, kot tudi raziskovalnem delu ter prenesla dobre prakse nazaj v svojo institucijo. Je podpredsednica Sekcije za torakalno onkologije pri Slovenskem zdravniškem društvu in članica večih mednarodnih onkoloških organizacij. Marca 2023 je bila na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani prvič izvoljena v naziv asistentke za predmetno področje Onkologija. Od oktobra 2024 je bila pri Zdravniški zbornici Slovenije imenovana za glavno mentorico specializantom internistične onkologije. Njeno raziskovalno delo obsega raziskovanje dostopnosti do onkoloških zdravil ter izhodov zdravljenja bolnikov s torakalnimi tumorji v Sloveniji in širši regiji, prognostičnih in prediktivnih dejavnikov ter molekularnih mehanizmov, ki usmerjajo to bolezen.

Luka Čavka je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2014 pridobil strokovni naziv doktor medicine. Po zaključenem pripravništvu se je marca 2015 kot mladi raziskovalec zaposlili na Onkološkem inštitutu, njegovo raziskovanje je bilo osredotočeno na kakovost življenja in prehransko stanje bolnikov z rakom prostate. Ob tem je pridobival znanja o molekularni biologiji raka ter bazični imunologiji, statistiki in informacijskih orodjih, izsledke svojih raziskav je predstavljal na številnih mednarodnih kongresih in v uglednih revijah s tega področja. Po uspešnem zagovoru doktorata se je zaposlil kot specializant internistične onkologije na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V času specializacije je z veliko vnemo sodeloval pri boju proti covidu 19, tako v enotah urgence kot tudi intenzivni terapiji najbolj obolelih bolnikov, s čemer je pridobil klinična znanja, ki so izven specifičnih znanj onkologije, delo je bilo nagrajeno z državnim odlikovanjem Vlade Republike Slovenije. Oktobra 2023 je opravil Evropski specialistični izpit, oktobra 2025 pa nacionalni specialistični izpit in si s tem pridobil naziv specialist internistične onkologije. V času doktorata je gostoval na A&T University v Collage Station-u v ZDA, v času specializacije pa na vrhunski onkološki kliniki Johns Hopkins Hospital, v Baltimoru v ZDA, kjer se je posvečal tako predkliničnemu delu na celičnih in živalskih modelih raka prostate kot tudi klinični obravnavi bolnikov z rakom prostate, ki so bili sočasno vključeni v klinične raziskave. Je tudi recenzor pri več ugledih revijah s področja onkologije. Marca 2023 je bil na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru prvič izvoljen v naziv asistenta za habilitacijsko področje Onkologija in radioterapija. Še naprej je raziskovalno aktiven tako na področju raka prostate, mehurja kot tudi pljuč in rakov prebavil. Poseben interes pa mu predstavljajo inovativna zdravila, tudi s področja imunoterapije raka.

Mojca Nastran je magistra farmacije, specializantka klinične farmacije. Študij farmacije je zaključila leta 2014 z magistrsko nalogo z naslovom Populacijska farmakokinetika fentanila pri otrocih z bronhiolitisom. Od leta 2020 je zaposlena na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik. V delo na oddelkih se vključuje predvsem na Enoti za internistično onkologijo in oddelku za zdravljenje tuberkuloze.

Eva Podgoršek je magistra farmacije, zaposlena na Fakulteti za farmacijo, Katedri za Socialno farmacijo kot asistentka in raziskovalka. Pod mentorstvom prof. dr. Mitje Kos in doc. dr. Lee Knez, spec. klin. farm. opravlja doktorski študij, v okviru katerega raziskuje odpredpisovanje zaviralcev protonske črpalke pri bolnikih z rakom pljuč.

Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je nosilka in izvajalka predmetov na vseh treh stopnjah študija, med drugim Motivacija in emocije, Diferencialna psihologija ter doktorski seminarji iz psihologije osebnosti. Raziskovalno deluje na področjih diferencialne psihologije, s poudarkom na psihičnem blagostanju in komunikaciji. Objavila je več kot 200 znanstvenih člankov in monografij, med novejšimi je npr. znanstvena monografija V ravnotežju zdravja in trajnosti. Opravljala je tudi vodstvene naloge na oddelku in katedri za občo psihologijo.

Žiga Jakopin je doktoriral iz farmacevtskih znanosti na Univerzi v Ljubljani (Fakulteta za farmacijo, UL FFA). Trenutno je redni profesor za področje farmacevtske kemije in hkrati izredni profesor za področje toksikološke kemije na UL FFA. Podoktorsko raziskovalno delo na področju imunotoksikologije je opravljal na Università degli Studi di Milano pod mentorstvom prof. dr. Emanuele Corsini. Dr. Jakopin vodi raziskovalni program na stičišču kemije in imunologije, usmerjen v razvoj adjuvansov za cepiva ter imunoterapevtikov. Njegovi glavni raziskovalni interesi obsegajo načrtovanje, sintezo in biološko vrednotenje agonistov prirojenega imunskega odziva. Manjši del njegovega raziskovalnega dela je posvečen proučevanju škodljivih učinkov ksenobiotikov na imunski in endokrini sistem z uporabo metodologij in vitro ter in silico. Je avtor več kot 60 znanstvenih objav v vrhunskih revijah. Aktivno je sodeloval v odmevnih raziskovalnih programih na evropski ravni in na nacionalni ravni, ter je večkrat pridobil sredstva Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) kot vodja raziskovalnih projektov.

Mateja Stopinšek Rajšp je magistra farmacije, specialistka klinične farmacije, zaposlena v Centralni lekarni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kot klinična farmacevtka pa vsakodnevno sodeluje na Oddelku za onkologijo UKC Maribor pri ambulantni in hospitalni obravnavi onkoloških bolnikov. Študij farmacije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je zaključila leta 2017, že tekom študija pa se je usmerila na področje klinične farmacije in raziskovalno delo v okviru magistrske naloge opravila v UKC Maribor, kjer se je nato leta 2017 tudi zaposlila. Specializacijo iz klinične farmacije je s pohvalo zaključila leta 2022, trenutno pa je vpisana na podiplomski študijski program Biomedicinska tehnologija na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bila lani tudi izvoljena v naziv asistentke za habilitacijsko področje »farmacija«. Kot predavateljica sodeluje pri izvedbi 40-urnega seminarja paliativne oskrbe za specializante kliničnih strok in 60-urnih dodatnih znanj iz paliativne oskrbe "Korak za korakom", aktivno sodeluje na kongresih v organizaciji ZKFS in SFD, je članica IO Mariborske podružnice SFD, sodeluje pa tudi kot somentorica pri izvedbi magistrske naloge na FFA UL. Razen rednega kliničnega dela želi več časa posvetiti tudi raziskovanju.

Lea Knez je zaposlena kot klinična farmacevtka na Kliniki Golnik in kot visokošolska učiteljica na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Na Kliniki Golnik primarno deluje predvsem na Enoti za internistično onkologijo in je članica interdisciplinarnega konzilija za molekularne pljučne tumorje. V preteklosti je delovala tudi v ambulanti farmacevta svetovalca v Zdravstvenem domu Ljubljana. Raziskovalno je najbolj aktivna na področju klinične farmacije in onkologije, kjer se osredotoča predvsem na storitve na področju brezšivne skrbi in odpredpisovanja zdravil ter na preučevanje dostopnosti do zdravil in izidov sistemskega zdravljenja raka v realni klinični praksi. Deluje kot mentorica študentom farmacije, doktorskim študentom in specializantom klinične farmacije. Kot predsednica Komisije za izobraževanje in drugih komisij pri Lekarniški zbornici Slovenije ter kot aktivna članica Slovenskega farmacevtskega društva in Združenja kliničnih farmacevtov Slovenije prispeva k razvoju klinične farmacije v Sloveniji. Je tudi članica Evropskega združenja za farmacevtsko skrb (PCNE), Evropskega združenja kliničnih farmacevtov (ESCP), Evropskega društva internistične onkologije (ESMO) in Evropske šole za onkologijo (ESO).

Selena Horvat je zaposlena kot asistentka na Katedri za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Septembra 2025 je doktorirala s področja klinične biokemije in laboratorijske biomedicine. Doktorsko disertacijo z naslovom »Vloga γ-enolaze pri razvoju in degeneraciji celic centralnega živčnega sistema« je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Anje Pišlar na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. V okviru raziskovalnega dela nadaljuje na tematiki doktorske disertacije, kjer preučuje mehanizme, povezane z razvojem, diferenciacijo in degeneracijo nevronskih celic ter celic glije. Osredotoča se na vlogo encimov α- in γ-enolaze ter na vpliv vnetnih dejavnikov in proteaz, kot je katepsin X, v celičnih modelih nevrodegeneracije in nevrovnetja. Sodeluje tudi pri raziskavah potencialnih terapevtskih tarč in biološkem vrednotenju spojin z obetavnim nevroprotektivnim delovanjem.

Anže Vasle je klinični farmacevt in raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je del multidisciplinarnega tima za klinično prehrano. Na inštitutu se ukvarja z optimizacijo farmakoterapije pri onkoloških bolnikih z motnjami prehranjenosti ter integracijo terapevtskega spremljanja učinkovin, njegov strokovni in znanstveno-raziskovalni fokus pa so bolniki s prizadetostjo in odpovedjo prebavil. Je mednarodni predavatelj in licencirani učitelj pri Evropskem združenju za klinično prehrano in metabolizem ESPEN ter predsednik Sekcije farmacevtov pri Slovenskem združenju za klinično prehrano.

Andrej Žist, dr. med., specialist internistične onkologije, je zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer deluje v timu za sistemsko zdravljenje solidnih tumorjev s poudarkom na urogenitalnih rakih. Pred tem je več let deloval na Oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer je sodeloval pri obravnavi bolnikov z gastrointestinalnimi in genitourinarnimi malignomi ter bil aktiven član multidisciplinarnih onkoloških konzilijev in paliativne enote. Medicinsko izobrazbo je pridobil na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, specialistično usposabljanje iz internistične onkologije pa je opravil na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Svoje znanje je dodatno nadgrajeval v tujini, med drugim v Univerzitetni bolnišnici Graz ter v okviru European Palliative Care Academy (EUPCA) v Kölnu. Trenutno je vključen v doktorski študij biomedicinske tehnologije. Njegovo strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v sistemsko zdravljenje napredovalih urogenitalnih rakov, integracijo paliativne in podporne oskrbe v onkološko zdravljenje ter vprašanja kakovosti življenja bolnikov z napredovalo rakavo boleznijo. Aktivno sodeluje v nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih ter je avtor in soavtor več znanstvenih in strokovnih publikacij s področja onkologije in paliativne medicine. Redno sodeluje kot predavatelj, organizator in koordinator na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih ter kongresih. Je član več strokovnih združenj, vključno z ESMO, ASCO in EAPC, ter dejavno prispeva k razvoju in promociji paliativne oskrbe v Sloveniji.

Erika Stariha je magistra farmacije, specialistka klinične farmacije, ki je svojo karierno pot začela na Kliniki Golnik, kjer je med letoma 2008 in 2018 delovala na področju klinične farmacije, kakovosti v zdravstvu, mentoriranja študentov ter opravljala funkcijo namestnice lekarne. Osebna izkušnja rojstva sina z redkim genetskim sindromom jo je usmerila na področje redkih bolezni. Leta 2021 je ustanovila Evropsko fundacijo SATB2, ki danes vodi globalni projekt razvoja prvih kliničnih smernic za SATB2 sindrom, spodbuja razvoj usmerjenih zdravljenj ter povezuje starše, zdravnike in znanstvenike po vsem svetu z namenom izboljšanja kakovosti življenja posameznikov s tem sindromom in njihovih družin.