večji manjši print

Sporočilo za javnost - 13. Dan slovenskih lekarn

Objavljeno 26.09.2017

13. DAN SLOVENSKIH LEKARN
IMUNSKI SISTEM
 
Imunski sistem sestavljajo različni organi, tkiva, celice in molekule. Je zelo kompleksen in kadar pride do vdora tujka v telo, se sproži imunski odziv, ki je zapleteno zaporedje dogodkov s ciljem odstraniti tujek. Osnovna naloga imunskega sistema je namreč varovanje telesa pred vdorom tujkov. To so lahko bakterije, virusi, glivice, paraziti in drugo. Delovanje imunskega sistema je zato intenzivno, ko nastopi akutna bolezen, kot je prehlad, gripa, vnetje žrela, obnosnih votlin ali srednjega ušesa ter pri pljučnici.

Kaj pa se zgodi, če imunski sistem ne deluje več pravilno in zazna naše lastne celice kot tujke? Domnevajo, da avtoimunske bolezni nastanejo pri dovzetnih ljudeh po izpostavljenosti določenim dejavnikom (bakterije, virusi, kemikalije, kajenje). Ti zunanji dejavniki sprožijo nepravilen imunski odziv na lastna tkiva in celice. To se kaže z vnetji in posledično okvarami tkiv in organov. Poznanih je več kot 80 avtoimunskih bolezni, številne med njimi imajo podobne simptome in znake. Za te bolezni so značilna zaporedna obdobja izboljšanja in poslabšanja. Najpogostejše avtoimunske bolezni so multipla skleroza, revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, celiakija, Crohnova bolezen in luskavica.

Zadnji dve desetletji se zlasti med majhnimi otroci pojavlja vse več alergij, zlasti v obliki atopijskega dermatitisa, kasneje v življenju pa v obliki alergijskega rinitisa in/ali astme, kar so prav tako posledice nepravilnega delovanja imunskega sistema. Zato je dobro vedeti, da prevelika skrb za sterilnost doma in okolice ter pretirana nega telesa negativno vplivajo na imunski sistem, saj ima le-ta v takem okolju manj možnosti, da bi se primerno razvil! Zato zlasti pri majhnih otrocih ne pretiravajte s čiščenjem in razkužujte predmete in površine le, če je nujno (v primeru nalezljivih bolezni).
Imunost, imunizacija in cepljenje

Imunost je lahko prirojena ali pridobljena. Prirojena ali naravna imunost je najstarejši obrambni mehanizem, ki se v telesu aktivira takoj po stiku s tujkom. Na mestu vdora tujkov se sproži vnetni proces, obolelo mesto je oteklo in boleče. Ta vrsta imunosti nima imunskega spomina v nasprotju s pridobljeno ali specifično imunostjo, ki jo pridobivamo skozi življenje. Tukaj so glavni akterji posebne celice v bezgavkah (limfociti), ki izločajo protitelesa. Značilnost pridobljene imunosti je imunski spomin, zato je ob ponovnem stiku z istim tujkom specifičen imunski odziv hiter in močan.
Imunizacija je postopek, s katerim dosežemo imunost ali specifično odpornost proti določeni okužbi. Imunizacija lahko poteka naravno ali umetno. Naravna imunizacija poteka ob okužbi, ki se izrazi s simptomi ali pa ne. Aktivira se imunski sistem, se odzove in ustvari se specifična odpornost. To je aktivna naravna imunizacija. Pasivna naravna imunizacija je prenos specifičnih protiteles skozi placento ali z materinim mlekom, torej z matere na otroka.
Cepljenje ali vakcinacija je postopek, s katerim posnemamo naravno imunizacijo in dosežemo specifično imunost. Pri cepljenju vnesemo v telo povzročitelje v obliki živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov ali njihovih delov s cepivi. Obvezna cepljenja so brezplačna in izogibati se jim je prekršek po Zakonu o nalezljivih boleznih. Obvezno je cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, okužbam, povzročenim z bakterijo Haemophilus influenzae tipa B, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Zadnjih nekaj let delež cepljenih otrok upada in se giblje okoli 95%, kar je meja kolektivne odpornosti proti bolezni. Ta omejuje širitev bolezni in varuje tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili imunosti ali pa se zaradi resnih razlogov ne smejo cepiti (npr. alergija na sestavine cepiva, nekatere avtoimunske bolezni).

Navade Slovencev pri izbiri izdelkov za krepitev imunskega sistema

Za optimalno delovanje imunskega sistema najbolje poskrbimo z zdravim življenjskim slogom (raznolika in uravnotežena prehrana, pitje zadostne količine vode, opustitev kajenja, zmanjšanje vnosa alkohola, aktiven način življenja, izogibanje stresu, dovolj kakovostnega spanca).

Današnji ritem življenja kot tudi obveznosti v službi in doma zahtevajo popolnega človeka, kar ni vedno mogoče. Tako v slovenskih lekarnah narašča povpraševanje po izdelkih za krepitev odpornosti. Farmacevti in farmacevtski tehniki želimo zagotoviti ustrezno svetovanje in ponuditi kakovostne izdelke. Pri tem je pomembno poznati tudi navade prebivalcev, kar je bilo tudi izhodišče naše raziskave.

V največjem deležu so anketiranci izbrali prehranska dopolnila z vitamini, minerali in aminokislinami (39,2 %), sledijo v skoraj enakem deležu, zdravila/prehranskega dopolnila z ameriškim slamnikom (17,9 %) in prehranska dopolnila z betaglukani (17,5 %). Manj se jih odloči za uporabo več različnih izdelkov (14,7 % ), slabo poznana pa je možnost uporabe homeopatskih zdravil.
57,3 % sodelujočih se je odločilo za uporabo izdelkov za krepitev odpornosti ob že prisotnem prehladu/bolezni. Največ anketirancev (41,9 %) izbere izdelke iz skupine vitamini, minerali in aminokisline, nadalje si v podobnem deležu sledijo izdelki z betaglukani (20,6 %) in izdelki z ameriškim slamnikom (18,4 %).

Največji delež anketiranih (36,2 %) jemlje zdravilo/prehransko dopolnilo za krepitev odpornosti 5−7 dni, nekoliko manj (30,3 %) pa daljše obdobje preventivno. Smernice za samozdravljenje zmanjšane odpornosti organizma priporočajo, da se mora bolnik posvetovati z zdravnikom, če se med zdravljenjem prehlada znaki bolezni poslabšajo ali ne izboljšajo v 10 do 14 dneh ali če se med zdravljenjem pojavi visoka telesna temperatura.

Pri svetovanju izdelkov za krepitev imunske odpornosti je potrebno upoštevati priporočila, da so izdelki z ameriškim slamnikom in betaglukani zaradi neželenega medsebojnega delovanja kontraindicirani pri terapiji z biološkimi zdravili, zdravili za zaviranje imunske odzivnosti (kot npr. ciklosporin, azatioprin, metotreksat) ter kortikosteroidi (metilprednizolon).

Ravno tako je potrebno posebno pozornost nameniti osebam, ki se zdravijo zaradi progresivnih sistemskih bolezni, avtoimunskih bolezni (multipla skleroza, revmatoidni artritis, luskavica, Chronova bolezen, lupus) ter med zdravljenjem raka, v nosečnosti, pri majhnih otrocih in starostnikih.
Pri osebah, ki se zdravijo zaradi avtoimunskih boleznih (6,7 %), opažamo visoke odstotke izbranih zdravil/prehranskih dopolnil z ameriškim slamnikom (40,4 %) ali betaglukani (41 %). Glede na naše ugotovitve bo v prihodnje pri izdaji izdelkov za krepitev imunskega sistema potrebno v lekarnah pogosteje povprašati, ali ima bolnik katero od avtoimunih bolezni oziroma uporablja zdravila za zaviranje imunske odzivnosti.

Opozarjamo tudi na zelo pogosto uporabo zdravil, ki vsebujejo izvlečke ameriškega slamnika, ob prisotnih alergijah, astmi ali atopijskem dermatitisu. Med anketiranimi se 10,7 % zdravi zaradi alergije, astme ali atopijskega dermatitisa. Rezultati raziskave kažejo, da se tudi te osebe odločajo za zdravila, ki vsebujejo ameriški slamnik (13,7 %).

Vloga lekarniških farmacevtov pri opolnomočenju pacientov

Lekarniški farmacevti smo zdravstveni delavci, ki celostno obravnavamo pacienta in ga vodimo pri samozdravljenju. Naš cilj je opolnomočenje pacientov za pravilno in varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in tudi drugih izdelkov za krepitev zdravja
Podamo mu kompetentne informacije ali mu priporočimo kje naj jih išče, da se lahko nato sam odloči glede samozdravljenja in izbire izdelka za samozdravljenje.
Druga od možnosti za izobraževanje ljudi s strani lekarniških farmacevtov je izdaja publikacij kot je pričujoča informativno-izobraževalna knjižica, ki smo jo izdali ob letošnjem Dnevu slovenskih lekarn.
Tretja možnost pa so različna predavanja o zdravju, krepitvi zdravja, samozdravljenju , boleznih in zdravljenju, ki jih mesečno izvajamo v lokalnih okoljih ali posamično na željo različnih društev ali zainteresiranih skupin ljudi, šolam itd.





« nazaj
na vrh strani